Sekcija za medicino avtonomnega živčevja

 

Domov struktura za strokovno javnost za bolnike in svojce dogodki
       
 
 
 

Definicije ortostatske hipotenzije, sinkope in posturalne tahikardije

 

V reviji Clinical Autonomic Research so bile aprila 2011 objavljene sodobne definicije in razlage ortostatske hipotenzije, sinkope in sindroma posturalne tahikardije, ki so jih podprle organizacije American Autonomic Society, European Federation of Autonomic Societies, World Federation of Neurology in American Academy of Neurology.


Ortostatska hipotenzija (OH) je definirana kot znižanje sistoličnega krvnega tlaka za 20mmHg ali diastoličnega krvnega tlaka za 10mmHg v prvih treh minutah stoje ali pokončnega položaja na nagibni mizi, nagnjeni za najmanj 60 stopinj. Pri bolnikih s hipertenzijo v ležečem položaju je primernejša meja padec sistoličnega tlaka za 30mmHg. OH je klinični znak in kot taka lahko simptomatska ali asimptomatska. Različici OH sta začetna ortostatska hipotenzija, pri kateri pride do prehodnega padca krvnega tlaka (lahko tudi sinkope) v prvih 15s po vstajanju in pozna OH, kjer do padca krvnega tlaka pride po več kot 3min pokončnega položaja. Slednja nakazuje možnost disfunkcije simpatičnega živčevja.


Izraz nevrogena (refleksna) sinkopa se po priporočilu avtorjev uporablja za prehodno motnjo zavesti in posturalnega tonusa, ki je posledica globalne hipoperfuzije možganov in pri kateri pride do spontane povrnitve zavesti.


Sindrom posturalne tahikardije so avtorji definirali kot zvišanje srčne frekvence za 30 utripov/min  v prvih 10min stoje ali pokončnega položaja na nagibni mizi, v odsotnosti OH. Pri mladostnikih med 12 in 19 letom je meja porasta srčne frekvence v primerjavi z ležečim položajem 40 utripov/min.

 

Vir: Consensus statement on the definition of orthostatic hypotension, neurally mediated syncope and the postural tachycardia syndrome. Clin Auton Res 2011; 21: 69-72.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 
 
 
 
 

Novice

 

 

 

 

 

 
 
 
         
2011 Sekcija za medicino avtonomnega živčevja; Vse pravice pridržane