Sekcija za medicino avtonomnega živčevja

 

Domov struktura za strokovno javnost za bolnike in svojce dogodki
       
 
 
 

sinkopa

 

 

KAJ POMENI IZRAZ SINKOPA?

Izraz sinkopa označuje prehodno, kratkotrajno izgubo zavesti zaradi zmanjšane prekrvitve možganov. Ob tem je zaradi padca mišičnega tonusa telo mlahavo, človek običajno pade po tleh, v obraz je pogosto bled. Po sinkopi se zavest v največ nekaj minutah spontano povrne, bolnik pa je lahko še nekaj časa utrujen, kratek čas tudi rahlo zmeden.

Pred samo izgubo zavesti lahko ob slabšanju prekrvitve možganov pride do tako imenovanih opozorilnih simptomov –omotičnosti, slabosti, temnenja pred očmi, znojenja, vročine, občutka grozeče izgube zavesti. Če človek opozorilne znake prepozna in pravilno ukrepa, lahko izgubo zavesti  pogosto prepreči.

 

KAJ JE VZROK SINKOPE?

Neposredni vzrok motnje zavesti je nezadostna prekrvitev možganov,  ta pa je v primeru klasične sinkope posledica padca krvnega tlaka. Krvni tlak je odvisen od upora v krvnih žilah, količine krvi, ki jo srce prečrpa z vsakim utripom (utripnega volumna) in srčne frekvence. Zmanjšanje katerekoli od teh spremenljivk lahko pripelje do padca krvnega tlaka. Ta je torej lahko posledica neustreznega delovanja srca in posledično premajhnega utripnega volumna (popuščanje srca, bolezni srčnih zaklopk, motnje ritma z zelo visoko srčno frekvenco), prenizke srčne frekvence (motnje srčnega ritma), lahko pa je posledica padca upora v krvnih žilah zaradi pretirane razširitve (dilatacije) žil. Sinkopo razdelimo v več kategorij:

 

Vazovagalna sinkopa / refleksna sinkopa

To je najpogostejša oblika sinkope, praviloma se pojavljai v pokončnem položaju, sproži  pa jo za tisti trenutek neustrezen refleks sicer zdravega živčnega sistema. Kadar stojimo, se zaradi teže večji del krvi zadržuje v venah spodnjih okončin in medenice, zato se zmanjša priliv krvi v srce. Da telo uspe vzdrževati dovolj visok krvni tlak, se morajo skrčiti žile v spodnjih okončinah in medenici (povečati upor v žilah), dodatno pomaga nekoliko močnejše in hitrejše utripanje srca. Povelje za tovrstne prilagoditve da avtonomni živčni sistem, ki oživčuje srce, žile in druge notranje organe.
Do refleksne sinkope pride v okoliščinah, ko je avtonomni živčni sistem zaradi pokončnega položaja že aktiviral del »rezerve« organizma in poskrbel za dovolj visok krvni tlak, nato pa se ob nekem dodatnem dejavniku aktivira njegov za tisti trenutek neustrezen refleksni odgovor, ob katerem pride do razširjenja žil in /ali padca srčne frekvence. Posledično pade krvni tlak in s tem prekrvljenost možganov.  Med sprožilnimi dejavniki sinkope so bolečina, hud psihični stres, pogled na kri, dolgotrajna stoja. Pri nekaterih bolnikih do tovrstnega refleksa pride ob draženju receptorjev med hudim kašljem, med odvajanjem urina, pri vstavljanju očesnih leč, britju... 
Do vazovagalne sinkope lahko pride pri komerkoli, ljudje se razlikujemo le po nagnjenosti k tovrstni prehodni motnji – pri nekaterih se sproži prej in pogosteje kot pri drugih.  Na splošno velja, da so sinkope pogostejše pri mladih in pri ženskah, imun pa nanjo ni nihče. Pri vseh ljudeh dehidracija, vročina, slabokrvnost in dolgotrajno ležanje povečajo verjetnost za sinkopo (npr. ko bolnik prvič vstane po nekaj dneh ležanja po operaciji, ob virusnem črevesnem obolenju z visoko vročino in drisko, po dolgotrajnem telesnem naporu na vročini, med dolgotrajno mirno stojo v vrsti pred bančnim okencem ipd.).

Sinkopa zaradi ortostatske hipotenzije

Ortostatska hipotenzija pomeni nizek krvni tlak v pokončnem položaju. Po definiciji o njej govorimo, kadar je pri človeku krvni tlak med stojo za vsaj 20mmHg nižji od krvnega tlaka med ležanjem. Nezmožnost vzdrževanja dovolj visokega krvnega tlaka in s tem zadostne prekrvitve možganov je lahko posledica odpovedi avtonomnega živčevja, hude dehidracije ali pa se pojavi kot neželen učinek nekaterih zdravil. Med pogostejšimi vzroki za odpoved avtonomnega živčevja so sladkorna bolezen in nevrodegenerativne bolezni, med njimi Parkinsonova bolezen.
Bolnikove težave so enake kot pri padcu krvnega tlaka zaradi drugih vzrokov – v pokončnem položaju čuti omotico, slabost, oblivanje vročine, pred očmi se mu temni, lahko tudi izgubi zavest. Opisane težave se lahko pojavijo takoj po vstajanju ali šele po več minutah pokončnega položaja. Zavest se povrne, ko telo preide nazaj v vodoraven položaj in se priliv krvi iz spodnjih okončin in medenice v srce ponovno poveča. Ortostatsko hipotenzijo poslabšajo dehidracija, zvišana telesna temperatura, dolgotrajno ležanje, zdravila za nižanje krvnega tlaka ali srčne frekvence, pogosto je bolj izražena v času po večjem obroku. Veliko bolnikov občuti v jutranjem času več težav kot popoldan.

Sinkopa zaradi bolezni srca (kardiogena sinkopa)

Do padca krvnega tlaka lahko pride zaradi motenj srčnega ritma (izjemno počasen ali zelo hiter utrip), bolezni srčnih zaklopk ali pri napredovalem popuščanju srca. Zato vsaka izguba zavesti, še posebej pa pri starejših ljudeh, zahteva posvet z zdravnikom.

 

KAKO UKREPATI OB SINKOPI?

Ko prepoznamo opozorilne simptome – omotico, temnenje pred očmi, slabost, siljenje na bruhanje, vročino, potenje – se moramo takoj usesti, počepniti, najbolje pa se je uleči. Cilj je, da imamo glavo in srce na približno enaki višini, s čimer omogočimo priliv krvi, ki je bila stoje »ujeta« v spodnjih okončinah, nazaj v prsni koš. Dodatno si pomagamo tako, da noge med ležanjem na hrbtu pokrčimo in stisnemo k prsnemu košu. Ko neprijetni občutki popustijo, lahko previdno vstanemo.

Ob blagih simptomih grozeče sinkope si lahko pomagamo s prekrižanjem nog in stiskanjem stegenskih, zadnjičnih in mečnih mišic. S tem dosežemo dvoje - iztisnemo kri iz ven spodnjih okončin nazaj proti srcu ter izkoristimo refleks, ki ob mišični aktivnosti zviša krvni tlak. Če tovrsten manever ne pomaga, se moramo usesti ali uleči.

Po prvi izgubi zavesti se je smiselno posvetovati z osebnim zdravnikom, ki presodi o morebitnih dodatnih preiskavah ali napotitvi k specialistu.

Če smo očividci ob izgubi zavesti, prizadetega človeka skušamo varno poleči na tla. Nikakor mu ne poskušajmo pomagati ostati v pokončnem ali sedečem položaju, saj bomo s tem le podaljšali trajanje sinkope. Če je človek tudi v ležečem položaju nezavesten, ga obrnemo v stabilni bočni položaj. Če je povsem priseben, mu ponudimo kozarec vode. Zdravniku bodo kasneje v pomoč podatki, ali je imel bolnik med nezavestjo krče, ali je bila spremenjena barva obraza (npr. bleda ali pomodrela), ali je po povrnitvi zavesti lahko govoril in gibal z okončinami.

 

KAJ STORITI OB POGOSTIH VAZOVAGALNIH SINKOPAH?

Nekateri ljudje so nagnjeni k pogosti m sinkopam. Sinkope same po sebi niso nevarne (razen, kadar vodijo k pogostim padcem in poškodbam), lahko pa pomembno zmanjšajo kvaliteto življenja in ljudi ovirajo v njihovih vsakdanjih aktivnostih. Ob pogostih izgubah zavesti se je potrebno posvetovati z zdravnikom, ki bo v nekaterih primerih svetoval tudi jemanje zdravil. Učinkovito pa si še pred uvedbo zdravil skušamo pomagati  z naslednjimi ukrepi:

  1. uživanje dovolj tekočine (za zdrave mlade ljudi to pomeni več kot 2l dnevno),
  2. redna aerobna telesna aktivnost,
  3. redna prehrana,
  4. ob prvih opozorilnih simptomih izvajamo manevre za dvig krvnega tlaka (prekrižanje nog, napenjanje mišic spodnjih okončin) oziroma se usedemo/uležemo.

 

KAJ STORITI OB POGOSTIH  SINKOPAH ZARADI ORTOSTATSKE HIPOTENZIJE?

Ortostatsko hipotenzijo lahko učinkovito zdravimo z zdravili, vendar je potrebna velika previdnost pri ljudeh,  ki imajo sicer visok krvni tlak v ležečem položaju in pri tistih z boleznimi srca.  Vsekakor bo zdravnik najprej skušal opredeliti vzrok ortostatske hipotenzije in preveril, ali na ortostatsko hipotenzijo vpliva jemanje morebitnih drugih zdravil. Bolniki si lahko sami učinkovito pomagajo z naslednjimi ukrepi:

  1. povijanje nog v pokončnem položaju z elastičnim povojem,
  2. postopno in previdno vstajanje,
  3. uživanje hrane razdelimo na več manjših obrokov (po obroku se več krvi zadržuje v prebavilih, kar zniža krvni tlak in poveča nagnjenost k sinkopi),
  4. uživanje več tekočine in več soli, če to dovoljuje siceršnje zdravstveno stanje (previdnost je potrebna zlasti pri boleznih srca in boleznih ledvic),
  5. izogibanje dolgotrajnim počitkom v ležečem položaju preko dneva,
  6. dvig okvira postelje pod glavo za 5 do 10 cm,
  7. zaužitje 4 do 5 decilitrov navadne vode, skoraj na dušek, pred pričakovano dolgotrajnejšo stojo ali hojo (pri bolnikih z motnjo v delovanju avtonomnega živčevja zaužitje vode za približno eno uro dvigne krvni tlak za 10 do 20mm živega srebra).

 

Pripravila: Mojca Kirbiš, dr.med.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 
 
 
 

Novice

 

 

 

 

 

 

 
 
 
         
2011 Sekcija za medicino avtonomnega živčevja; Vse pravice pridržane